»ko zaslišim v slušalki tvoj glas / ubranost v modrikastem presihanju dneva / davna ljubezenska izjava / ki nikoli ne zastara«

»Upam, da jih bodo vse izpustili in da se bodo vrnili v svoja navadna, nejunaška življenja, k svojim otrokom, k ljudem, ki jih imajo radi.«

»Upam, da jih bodo vse izpustili in da se bodo vrnili v svoja navadna, nejunaška življenja, k svojim otrokom, k ljudem, ki jih imajo radi.«

»Ime dezodoranta dobi v tem kontekstu čisto nov pomen.«

»In zdaj se je v tem njenem / negibju / zganilo nekaj, ker me hoče izstisnit iz / sebe, skotít / na novo v neko drugo naročje in me / lizat / lizat / do lužice, do suhega zlatá sončnega / smétja / sproti / žvrkljánega v toplo skodelico jutra.«

»Misleči trs je trhlo steblo / in misel, kjer se prepozna, / je kakor vsemogočno deblo, / preden čas ga treščil bo tla. / Trs misli, misel ga rešuje, / z njo se dviga z dna v nebo, / in še ko obupuje, / pada z njim od zvezd na dno.«

»Utopija – upanje – ima krila, a jih ne uporablja, širi roke in ne ve, ali ji bo uspelo okronati trud čakanja. Živi v negotovosti in čaka.«

»Da le ni konca čutenja / tistega, kar je morda le bežno zasluteno, / morda samo sanjano, / morda samo zahrepeneno // med nama.«

»Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mali pesnik. / Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.«